Da bo učenec iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine uspešen, je potrebno odkriti in razvijati njegova močna področja, pozitivno samopodobo, znanja in strategije za učinkovito delo v šoli, učitelj mora ustvariti varno okolje, učenca ne sme izpostavljati pred razredom, mu mora nuditi pomoč pri vključevanju v razred. Poleg pozitivne usmeritve na učenca pa je potrebno tudi primerno in spoštljivo vključevati učenčeve starše. Učitelj mora imeti realna pričakovanja do staršev, se mora zavedati, da starši otrok iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine nimajo primerne izobrazbe ter sredstev za plačevanje inštrukcij ali dragih učnih pripomočkov. Starši lahko učencem pomagajo s kontrolo, motivacijo, spremljanjem in omogočanjem čim boljših pogojev za učenje (Magajna idr., 2008, v Košak Babuder, 2011).
Pri delu z učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine se je potrebno posluževati strategij ki podpirajo dobro poučevalno prakso, kot so spraševanje, ki temelji na poučevanju, razredna diskusija, izpostavljenost bogatemu pismenemu okolju, ki spodbuja aktivno in v problem usmerjeno učenje (Košak Babuder, 2011).
Cole (2008, v Košak Babuder, 2011) je navedel naslednje poučevalne strategije, ki so učinkovite:
zagotavljanje priložnosti učencem, da delajo v različnih socialnih skupinah; uporabljanje učnih pristopov ki slonijo na stvarnosti;
- spodbujanje interdisciplinarnega poučevanja;
- aktivno vključevanje učenca;
- analiza učenčevega učnega in bralnega stila;
- modeliranje ustreznega vedenja;
- raziskovanje vseh dimenzij mišljenja;
- uporaba pristopa multikulturnega poučevanja;
- uporaba alternativnih načinov ocenjevanja;
- spodbujanje partnerskega odnosa med domom in šolo;
- uporaba pospeševalnih učnih tehnik in spodbujanje strategij s spraševanjem.
Učitelj naj spodbuja aktivno učenje z vzpostavljanjem varnega odnosa z učencem, multisenzornega pristopa pri poučevanju in učenju, prilagajanjem navodil, uporabo miselnih vzorcev, uporabo različnih metod za sistematičen pristop k obdelavi besedila, uporabljanje učnih kartončkov z zapisanimi koraki postopkov ter izvajanje postopkov s pomočjo samogovora, učenje novih pojmov in vsebin naj poteka s pomočjo asociacij oziroma naj izhaja iz vsebin, ki jih otrok pozna; z ločevanjem bistvenega od nebistvenega, z učenjem mentalnim modelov in opustitev graje pri napakah, namesto tega prijazno opozarjanje (Košak Babuder, 2011).
