Revščina ima velik vpliv na učenca saj so le- ti posledično pogosto manj uspešni oziroma so neuspehu v šoli še posebej izpostavljeni (Košak Babuder, 2011). Ob vstopu v šolo, učenci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine, zaostajajo za svojimi vrstniki v jezikovnih sposobnostih za leto in pol (Grundel, Oliveira in Geballe, 2003, v Košak Babuder, 2011). Stopnja izključevanja otrok, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine pa je odvisno tudi od stopnje podobnosti oziroma različnosti otrokovega domačega okolja od šolskega okolja in stopnje sprejetosti otrokovih vrednot in vedenja (Barrera, 1995, v Košak Babuder, 2011).
Pri učencih, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine so lahko prisotne splošne učne težave pri večini izobraževalnih predmetov, in/ali specifični primanjkljaji pri posameznih predmetih (Kavkler, 2011, v Košak Babuder, 2011).
Kavkler (1997) opozarja na povezavo med jezikovnimi sposobnostmi in matematiko ter na težave pri rabi matematičnega jezika. Pri reševanju matematičnih besedilnih nalog s konkretnimi materiali in z uporabo ilustracij so otroci uspešni, pri prehodu na reševanje s simboli pa svojih izkušenj ne znajo preoblikovati v simbolni matematični jezik. Eden izmed razlogov za težave so lahko slabše besedne sposobnosti. Učenci z dobrimi besednimi sposobnostmi bolje obvladajo matematične pojme, razumejo besedna navodila in naloge, uspešneje prikličejo aritmetična dejstva in izvajajo aritmetične postopke. Učenci s slabšimi besednimi sposobnostmi slabše razumejo navodila, manj uspešno interpretirajo matematične dejavnosti in pri tem namesto matematičnega jezika uporabljajo svoj vsakdanji jezik.
