Revščina je večplasten pojav z mentalnim, političnim, družbenim in materialnim vidikom.
(Novak, 1994, v Jazbec, 2014).
Pojem se povezuje z nizkim dohodkom posameznika ali družine oziroma slabimi materialnimi razmerami in prikrajšanostjo (Jazbec, 2014). Posamezniki, družine, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja zaradi revščine so materialno, kulturno, socialno in drugače toliko prikrajšani, da so izključeni iz sprejemljivega minimuma načina življenja države, v kateri živijo (Mikuš Kos, 1999). Revni prebivalci nimajo dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo. Revščina lahko vodi v socialno izključenost, saj posamezniki nimajo dostopa do osnovnih dobrin prav tako pa nimajo dostopa do drugih dobrin kot so komunikacijska tehnologija, družabni dogodki. Po statističnih podatkih Republike Slovenije je leta 2018 tveganje za revščino bilo prisotno pri 13,3 % prebivalstva oziroma 268.000 ljudi, ter tveganje socialne izključenosti pri 16,2% prebivalstva kar predstavlja 326.000 ljudi (Hren, idr., 2011, v Jazbec, 2014).
